Podvodna reševalna služba - PRS

PRS Slovenije

Podvodna reševalna služba Slovenije (PRS) je posebna organizacija znotraj Slovenske potapljaške zveze (SPZ). Ustanovljena je bila na I. zboru reševalcev iz vode in na vodi dne 5.4.1995 v učnem centru Uprave R Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) na Igu.

Nastala je z združitvijo občinskih enot Civilne zaščite za reševanje iz vode in na vodi in razformirane Republiške reševalne enote.

Naloge PRS so ostale enake kot so jih že prej imele posamezne reševalne enote in se nanašajo predvsem na reševanje ljudi in premoženja, zaščito prireditev na vodi in preventivno dejavnost, sodeluje pa tudi pri reševanju ob večjih elementarnih nesrečah kjer je potrebno reševanje iz vode ali na vodi. Vsa dejavnost PRS je podrejena in se izvaja v skladu s statutom SPZ, pravilnikom PRS in pogodbo med SPZ in Ministrstvom za obrambo R Slovenije (MORS).

Prvotno je bilo v PRS vključenih 9 reševalnih enot, ki so dobile status regijskih reševalnih enot. Formirane so bile glede na potrebe oziroma stanje ogroženosti v posameznih regijah. Vezane so bile na regijske centre za obveščanje in alarmiranje in so sodelovale z regijskimi upravami za obrambo. Enote so bile formirane v naslednjih regijah: Obala, S. Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska, Z. Štajerska, V. Štajerska, Podravje in Pomurje. Trenutno deluje v sestavu PRS 15 Reševalnih postaj ( RP), ki so organizirane v posameznih potapljaških društvih. Formirane so v 5 skupin po 3 RP. Trenutna sestava in organizacija PRS je razvidna iz priložene sheme.

Financiranje enot se izvaja preko pogodbe med SPZ in MORS in med SPZ in posameznimi potapljaškimi društvi, člani SPZ in nosilci izvajanja reševalne dejavnosti. Ta oblika financiranja, oziroma sofinanciranja se izvaja še danes s tem, da je vloga SPZ in s tem tudi PRS sedaj opredeljena v Uredbi vlade R Slovenije o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (UL št. 22 z dne 2.4.1999 in UL št. 99 z dne 9.12.1999), kjer se SPZ navaja kot nosilec izvajanja reševanja iz vode in na vodi, URSZR pa kot nosilec sofinanciranja te dejavnosti. Dodatno sofinanciranje se izvaja preko pogodb med društvi, ki izvajajo reševalno dejavnost in posameznimi občinami, ki morajo glede na oceno ogroženosti zagotoviti ustrezno zaščito in reševanje.

Reševalne postaje PRS so v letu 2000 opravile naslednje vrste in število reševalnih akcij:

reševanje ljudi in premoženja:	56
preventivno delovanje (pregled jezov, mostov, zapornic):	55
drugo:	16
Skupno število opravljenih intervencij v letu 2000	161

V letih od ustanovitve pa do leta 2000 se je z organizacijo PRS in sestavo posameznih enot veliko eksperimentiralo, mnogo pa je bilo tudi problemov v zvezi z opremljanjem in financiranjem, kar je imelo za posledico zamenjavo vodstva PRS. Sedanje vodstvo PRS si prizadeva ustvariti iz PRS enotno in homogeno organizacijo, ki bi tudi navzven predstavljala zanesljivega in ustreznega partnerja sorodnim in drugim organizacijam s katerimi sodeluje, oziroma bo še sodelovala. Pri tem so mišljena predvsem MORS, Občine in Prostovoljna gasilska društva.

Za PRS : Načelnik PRS Mišo Madronič CMAS M3