Podvodna reševalna služba - PRS

Delovanje PRS

»Že, kaj pa je lahko zabavnejšega, kot potapljanje v morju«, bi porekel nepoznavalec.

Res je, samo potapljanje kot športna aktivnost zna biti zelo zabavno, atraktivno in sproščeno. Toda za potapljače reševalce pomeni to nekaj povsem drugega: nevarnost, odgovornost, življenjska nujnost. Ne moreš biti reševalec iz vode in na vodi, če nimaš veselja do potapljanja, ob veselju pa še skrajne mere poguma in odločnosti, kajti v akciji ni poti nazaj. Okoliščine so v takih primerih povsem nevsakdanje in predvsem zelo nevarne: ko na deroči Muri rešuješ ponesrečenega, ko je potrebno v globok vodnjak, kjer ni dovolj zraka za dihanje ali ko tavaš po globini mrzlega in kalnega jezera in iščeš ponesrečenca. Čeprav robati in izkušeni, smo v reševalnih akcijah ob nesrečah vsakokrat zelo pobiti in osebno prizadeti, še posebej ko vidimo, da bi bilo potrebno mnogo več storiti na področju preventivnih posegov ob jezerih, gramoznicah in tudi ob bazenih, kjer le napisana opozorila niso dovolj.

Pot od želje do same uresničitve biti potapljač reševalec je zelo naporna in dolgotrajna. Le pravi izkušeni poznavalci in strokovnjaki lahko ocenijo, kateri ljudje so kos takšni odgovorni nalogi.

Vsekakor je pomembno, da se o delovanju in dosežkih Podvodne reševalne službe piše in govori čimveč. Z namenom pridobiti čimveč takih privržencev in somišljenikov, ki bi pomagali na svoj način, pa četudi samo z razumevanjem za vloženi trud in humanitarno pripravljenost, katero vsak, ko potrebuje pomoč, tudi nesebično pričakuje.

Določene akcije iskanja utopljencev lahko trajajo tudi več dni. Posebno težavno nalogo pomeni iskanje utopljencev v reki Muri. Ker je Mura zelo deroča reka, lahko ekipa išče utopljence le iz čolna ob opazovanju rečnega toka in njene obale. Reka Mura je že od nekdaj zelo nepredvidljiva, muhasta in tako vsako leto znova s svojim hitrim povišanjem vodostaja preseneča prebivalce ob njej. To se dogaja predvsem v spomladanskih mesecih, v maju in juniju, zmeraj takrat, kadar prihaja Avstriji do hitrih otoplitev, ter posledično do hitrega taljenja snega v visokogorjih. Jesensko obdobje je značilno po močnem dežju, tako pri nas kot tudi v Avstriji, kar lahko povzroča, da Mura ponovno poplavlja, ogroža prebivalce in povzroča škodo na poljih.

Tudi reševanje raznih vozil, avtomobilov, traktorjev, bagrov, njihovih sestavnih delov ter raznih drugih delovnih strojev pomeni za potapljače zelo nevarno delo.

Glavno in osnovno načelo pri potapljačih je - NIKOLI SE NE POTAPLJAJ SAM. Zato se v naših vodah v večini primerov potaplja skupina potapljačev, ki raziskuje določen teren in so med seboj povezani z vrvico. V akciji sodeluje več potapljačev, ki se pri delu izmenjujejo. Pred akcijo se najprej temeljito proučijo vsi znani podatki. Zelo pomembni so predvsem natančni podatki očividcev utopitve. Ko se določi lokacija potopa, se naredi AKVATORIJ. To je označen prostor potopa. V primeru, da je v tem prostoru akcija neuspešna, se akvatorij prestavi na naslednjo lokacijo, ki je tik ob prvi. Iskanje se izvaja tako dolgo, da se akcija uspešno konča.